torek, 29. junij 2010

Opalni tris

Končno je prišlo poletje, tisto pravo, da lahko končno oblečem lahke cunjice. K temu pa sodi tudi ustrezen nakit. Takole. Včeraj zvečer, ko sem izbrala oblačila za danes, sem ugotovila, da v vijolčnih tonih nimam nobenega nakita. Spomnila sem se ogromnih opalnih "kovancev", ki sem jih naročila pri Frogwillu, brez da bi dodobra pomislila na njihovo pravo velikost. So lepi, a cel niz kovancev je izrazito preveč.

Najprej sem izdelala uhane in obesek. Preprosto in zelo všečno. En opal, en opalni svarovski in nekaj drobnih perlic v pastelno vijolčnem tonu.



Malce se je zapletlo pri izdelavi zapestnice. Ti "opalčki" so tudi kar težki in kombinacija "5 v vrsto" deluje glomazno in težko. Loki iz jeklene žičke se kar ravnajo pod težo kamenja. Vseeno sem si OPALNI TRIS nadela za v službo. Moram reči, da je bil nakit opažen. Vsi so pohvalili vse tri kose nakita. Marsikdaj sploh ne opazijo, da sem izdelala kaj novega.

Ni mi dalo miru. PET V VRSTO je zame preveč, zato sem takoj po prihodu iz službe domov izdelala novo zapestnico iz spominske žice, enega opala, dveh vrst lila perl in svarovskih v opalni barvi. Ta druga pa se mi zdi nekam prazna.





Še vedno nisem zadovoljna z rezultatom, a sem odnehala, ker se je Kljunček zbudil, ko sem nizala še zadnje perle in povezovala celoto skupaj.

KAJ PREDLAGATE PA VI?

torek, 22. junij 2010

Romantika v vonju sivke

Spet oz. še vedno sem na tesnem s časom ... komajda pravočasno objavljam ...

Iz predalov sem pobrala butarice iz sivke in pa izdelala preprosto škatlo iz papirja. Vse skupaj pa sem sredi noči fotografirala na bidermajerju, ki krasi mojo dnevno sobo.



Ker mi tiskalnik že spet ne dela ... odkar imam visto, mi ne kaže količine barve v kartušah ... zamenjala sem že vse barve, ki sem jih imela na zalogi ...

Tako sem pobrala papir natisnjen pred časom. V resnici je to ozadje za blog, ki sem ga "reciklirala" po svoje. Iz nedavnega projekta treh poročnih voščilnic sem vzela izsek besedila Visoke pesmi. Besedilo sem še "očistila" skozi ogenj in zavezala z vinskordečim trakcem. Očitno je obdobje žičke na mojih projektih, kajti na en konec slednje sem dodala majhno rožico, na drugega pa sem obesila bleščeči svarovski. Edini presežek v celotni kompoziciji.


Romantičnost zaključuje šopek butaric iz sivke - prijeten vonj s pridihom na stare čase. In ljubka košarica.


Tako sem hitela, da bi ujela prijavo na 6. izziv v Craftalnici, da sem to skoraj pozabila napisati. Torej, za navdih nam je Vladka izbrala knjigo angleške pisateljice Jane Austen, Prevzetnost in pristranost, v kateri je prikazano življenje angleškega plemstva iz prehoda v 19. stoletje (ko se je naš Prešeren rodil).


Pa še en cukrček, slika pisateljice Jane Austen (1775-1817).

nedelja, 20. junij 2010

Nakit X

Ker sem prejšnji teden obiskala sorodnike na Štajerskem, nisem ničesar objavljala, tudi na blog nisem šla skoraj cel teden. Kar pa ne pomeni, da nisem bila nič ustvarjalna. Ker naša sivka že lepo cveti, sem se preizkusila v izdelovanju butaric iz sivke. Po začetnih nerodnostih sem postala kar vešča. Zdaj imam za vsak predal in omaro po enega, nekaj pa sem jih tudi podarila. Še par cvetov je ostalo, ki se bodo spremenili v butarice, takrat jih bom fotografirala ... tokrat jih namreč nisem.

Potem sem izdelala kar nekaj kosov nakita za teto, sestrično, bratrančevo ženo in otroke. Vendar nisem fotografirala ničesar ... ni bilo časa. Izdelala sem nekaj verižic iz lesenih perlic in nekaj obeskov za mobi.

Med drugim sem tudi vse fante iz soseske (ki so to želeli) opremila z lesenimi verižicami. Tudi mojega Kljunčka. No, tisto še imam pri hiši!

V bistvu sem od zadnje objave izdelala 10 lesenih verižic. Fotografirala pa nisem niti ene!

Da imam nekakšen fotografski lenoritis dokazuje tudi spodnji izdelek. Skoraj sem ga dala iz rok brez fotografiranja. Namenjen je sodelavki in jutri ga oddam. Je nekakšen razvoj zamisli, ki je bila med izzivi v Craftalnici. Najdete jo tukaj.


Tale se mi zdi bolj prefinjena, sploh zaradi trojne verižice v svetli, zlatorumeni barvi. Moji podaljški so vsi zelo dolgi, da omogočajo nošenje na golo kožo in na majice z visokim ovratnikom pozimi.

nedelja, 6. junij 2010

Ena sobota in tri poroke ... naenkrat, skoraj



Ja, trije pari, prijatelji med sabo, so se poročili na isti dan, skoraj ob isti uri, v istem matičnem uradu in pred skupno množico svatov.

Za to priložnost sem izdelala 3 čestitke, skoraj enake, a vendar drugačne.

Najprej sem oblikovala podolgovato osnovo za voščilnico. Ta oblika se mi zdi najbolj elegantna. Nato sem na bel 180-gramski papir natisnila besedilo "Visoke pesmi" z lepo pisano pisavo. Žal sem morala č-je izpustiti, ker jih pisava ni imela. To me pri računalniških pisavah najbolj moti. Takoj ko hočeš nekaj napisati v nestandardni pisavi, manjka vsaj "č", če že ne vsi trije šumevci.

Iz A4 papirja sem izrezala naključno 6 pravokotnikov velikosti 5 x 7,5 cm. Najprej sem nalepila enega, nato sem na drugega pritrdila posušeno makovo glavico s semeni pobarvano v belo. Nekaj mi jih je ostalo še od adventnega venčka. Nato sem glavice pobarvala z rdečim Copic Ciao.

Okrog peclja sem napeljala srebrno žičko, na katero sem ujela 2 steklena biserčka v obliki solzice. Sta kot nekakšna lista. Drugi list z makovo glavico sem nalepila na prvega.

  Uporabila sem 3D lepilni trak, da sem drugi listek s pisavo malo dvignila nad prvega.


Zamisel ni popolnoma moja. Videla sem jo nedolgo nazaj na nekem tujem blogu, a si povezave nisem shranila. Tam je bila namesto makove glavice z žičko rdeča rožica za bomboniere. Tudi besedilo ni bilo iz Visoke pesmi. Mislim celo, da ni bila narejena kot poročna čestitka.
Manjše kvadratke z izseki "Visoke pesmi" sem nalepila tudi na ovojnico. Namesto imen sem nalepila le velike začetnice v malo lepši pisavi.
V notranjost pa sem napisala iskrene želje za srečno skupno življenje ...

sobota, 5. junij 2010

Reciklaža

Tale voščilnica je nastala kot izziv na Craft-alnici. Žal nimam več časa, da bi uresničila prvotno zamisel pa še akrili so pri sestri.

Jaz sem tako ali tako mahnjena na reciklažo ... kar se le da, recikliram. Večji izziv (in veselje) mi je porabiti košček odrezka, ki je nastal pri nekem predhodnem projektu, kot pa zarezati v nov list papirja. Ja, večinoma recikliram in bi lahko (skoraj) vsako svojo voščilnico prijavila na izziv.


V tej škatli imam ostanke raznih papirjev, ki so manjši od A4 (imam pa še eno manjšo škatlico, v bistvu embalažo za zgoščenke, kjer hranim res drobne papirčke). Na vrh sem položila staro novoletno voščilnico, ki mi je ostala. Uporabila sem jo za osnovo.

Iz te gmote papirjev sem izbrala odtenke v rožnato-vijolični barvi, saj sem nameravala izdelati voščilnico za deklico, ki bo kmalu praznovala svoj rojstni dan.Lice voščilnice je iz stare ovojnice (na sliki v desnem spodnjem vogalu), še iz časov, ko sem imela dopisovalce po celem svetu. Toliko materiala se mi je nabralo, da ga še vedno uporabljam pri ustvarjanju. Tale dopisnica je prišla iz Združenih držav Amerike. Torej sem na to podlago dodala še nekaj manjših koščkov papirja, ostankov ustvarjanja. Trak sem reciklirala iz darila, rožice pa sem naredila s štanco v embalažni papir (na sredini v zgornji polovici fotografije).



Na voščilnici poleg lepila in lepilnega traka nisem reciklirala dveh rožnatih rožic in kristalčka sredi sredinske rožice. Torej le tri stvari niso reciklirane.

Ne prezrite ...

Priznanja in nagrade v aprilu 2022